Poseben problem pri določanju pravilnega predloga predstavljajo krajevna imena. Pri tem si lahko pomagamo z naslednjimi napotki: predlog v je pogostejši, predlog na pa je omejen na nekatere pomenske skupine samostalnikov, denimo vzpetine (npr. Ravne na Koroškem – z Raven na Koroškem) ali vodo (npr. na Krki, na Otočcu, na Bledu – s Krke, z Otočca, z Bleda). Predlog na uporabljamo tudi pri krajevnih imenih. ki se končujejo na -ska/-sko/-čko (Koroška – na Koroškem, Kozjansko – na Kozjanskem, Goričko – na Goričkem), vendar to ne velja za tuja slovanska krajevna imena, na primer Brčko – v Brčkem, ne *na Brčkem). Raba kaže, da imajo pisci z drugimi krajevnimi imeni, pri katerih raba lokalnih prebivalcev narekuje predlog na, več težav.

Pri nekaterih zemljepisnih imenih na -ska ali -ška (npr. Dolenjska, Norveška) se med oblike srednjega spola mešajo oblike 1. ženske sklanjatve (Norveška – iz Norveške); srednji spol prevladuje zlasti v mestniku in tožilniku (na Dolenjskem, na Norveškem, na Dolenjsko, na Norveško, isto velja tudi za Hrvaško). Nemešane oblike se pojavljajo npr. pri krajevnih imenih Kozjansko, Koprsko, Tržaško – pri imenih torej, ki poimenujejo manjše, območne enote, ne držav.

Pri določanju predlogov pri zapisu krajevnih imen je treba upoštevati tudi dinamičnost jezika, saj pri nekaterih krajevnih imenih v rabi prihaja do sprememb (tovrsten primer je Ptuj, kjer se ob sicer pogostejši različici na Ptuju v zadnjem času pogosto pojavlja tudi oblika v Ptuju. Pri nekaterih primerih, kakršen je Trbiž pa se v jezikovnem standardu pojavljajo zapisi, ki nasprotujejo lokalni rabi. Standard tako predpisuje obliko v Trbižu, v lokalni rabi pa prevladuje oblika na Trbižu.

Določeni glagoli pri svoji vezavi v tožilniku zahtevajo predlog na (biti ponosen na Slovenijo, napad na Irak ipd.). Pri tovrstnih konstrukcijah krajevno ime nima vpliva na izbiro predloga – v rabi se uporablja le predlog na. Po drugi strani pa glagolov, ki bi zahtevali izključno predlog v, ne poznamo – tudi denimo t. i. v-glagoli (vskočiti, vpasti ipd.) se v rabi izbirajo glede na predmet, ne glagol.