Vezljivost: raba predlogov tekom in med
NA DOLGO IN ŠIROKO

Predloga med in tekom se razlikujeta po tem, da je prvi t. i. pravi, drugi pa nepravi predlog. Pravi se uporabljajo samo kot predlogi, nepravi pa tudi kot prislovi, samostalniki ali druge besedne vrste. Predlogi se vežejo s samostalniki v določenem sklonu – z rodilnikom, dajalnikom, tožilnikom, mestnikom in/ali orodnikom, nekateri pa tudi z imenovalnikom.

Predlog med se lahko veže s:

1. tožilnikom (in izraža prostor): stopiti med drevje, oditi med ljudi

2. orodnikom; izraža pa lahko:

- prostor: hoditi med rožami, sam med tujci

- čas: srečati se med prazniki

- lastnost: enak med enakimi

Predlog tekom se lahko veže le z rodilnikom, izraža pa čas: nesreča tekom vožnje, tekom časa se je stanje popravilo. Izhaja iz srbohrvaščine (tijekom), jezikovni standard pa ga zaradi tujeizvornosti bodisi odsvetuje (in namesto njega priporoča predlog med) bodisi uvršča v publicistiko in pisarniško ali uradniško rabo. Vseeno pa raba kaže, da se predlog tekom pogosto uporablja tudi zunaj teh okvirov.

Predloga tekom in med (v orodniku) sta sistemsko medsebojno zamenljiva, vendar pa primeri rabe v korpusu kažejo, da se predlog tekom uporablja predvsem pred izrazi za daljša časovna obdobja (npr. tekom leta, tekom študija, tekom srednjega veka, zelo pogosta je denimo zveza tekom dneva), ne pa krajših (denimo tekom reklam, tekom večerje ipd.). Tudi sam predlog tekom izraža določeno trajanje, medtem ko se predlog med uporablja tako za umeščanje v krajša kot tudi daljša časovna obdobja.

©2012 Amebis, d.o.o., Kamnik