Sklanjanje samostalnika "otrok"
NA DOLGO IN ŠIROKO

Samostalnik otrok je moškega spola. Sklanjamo ga podobno kot večino moških samostalnikov, ki se končajo na soglasnik in poimenujejo imena bitij (npr. brat, sosed, Francoz).

Za te samostalnike praviloma velja, da se pri sklanjanju spreminja le končnica, prvi del besede pa ostaja enak (npr. z bratom se dobro razumem, raje smuča pri sosedih kot doma). Samostalnik otrok se od njih razlikuje v tem, da se v nekaterih sklonih prvi del besede spremeni tako, da se k spremeni v c (npr. trije otroci).

1. (Z) otroci ali otroki?

a. Obliko otroci uporabljamo v imenovalniku množine: rodili so se jima trije otroci, njeni otroci že hodijo v šolo.

b. Obliko otroki uporabljamo v orodniku množine, pred njo stoji predlog z/s, med, nad ali za: z otroki v gore, odnos med starši in otroki, tekanje za otroki.

2. (Pri) otrocih ali otrokih?

a. Obliko otrocih uporabljamo v mestniku dvojine in množine, pred njo stoji predlog pri, o, ob, po ali na: alergije pri otrocih, mnogo je pisala o svojih otrocih, želja po otrocih.

Samostalnik otrok sodi tudi v skupino samostalnikov moškega spola, ki imajo v rodilniku dvojine in množine namesto običajne končnice -ov ničto končnico (npr. ima več otrok).

Premeno glasu k v c, ki se pojavi pri nekaterih oblikah samostalnika otrok, imenujemo palatalizacija (tudi nebnjenje ali mehčanje). Pri palatalizaciji gre za premeno mehkonebnih nezvočnikov, tako da se njihov izgovor pomakne naprej proti trdemu nebu – palatumu. V zgodovini je prišlo do treh tovrstnih mehčanj: pri prvem (pred letom 500 n. š.) se mehkonebniki k g h premenjajo v č ž š (pekel, strigel, kruhpečem, strižem, krušen), pri drugi palatalizaciji (okoli 100 let za prvo) se k g h premenjajo v c z s (pekel, strigelpeci, strizi), pri tretji (konec 7. stoletja) pa se k g h za določenimi samoglasniki premenjajo v c z s (rekel, strigel, sahnil – naricati, ustrezati, sesati). Posebne oblike samostalnika otrok so rezultat druge palatalizacije.

V sodobnem slovenskem jeziku so sledovi palatalizacije vidni še v nekaterih velelniških oblikah (reci, teci, peci, vleci, obleci, sleci, seci, tolci, lezi, sezi, -prezi, strezi, strizi, vrzi). Palatalizacijo poznajo tudi številni drugi jeziki, nasploh je pogosta v slovanskih.

Palatalizacija v slovanskih jezikih

ZA NAVDUŠENCE
Preverite tudi, kaj o vašem iskalnem pogoju pravijo digitalizirani slovenski pravopisi in starejše slovnice, ki so izšli v obdobju od 1899 do 2001.
©2012 Amebis, d.o.o., Kamnik