Pregibanje kratic in simbolov: raba vezaja
NA DOLGO IN ŠIROKO

Kratice lahko pregibamo z vezajem, kadar se te končajo na soglasnik (NUKNUK-a). Pri pregibanju kratic, ki se končajo na samoglasnik, se premenjuje soglasnik v končnici kratice (UnescoUnesca, lahko tudi UNESCOUNESCA). Kadar v besedilu namesto polnih imen in poimenovanj uporabljamo kratice, jih lahko pregibamo ali ne:

- DDV (davek na dodano vrednost): uvedba DDV-ja/DDV je dvignila stroške pridelave

- EFTA (evropska trgovinska zveza): sporazum med državami EFTE/EFTA.

Pri nekaterih kraticah je bolj uveljavljena ena izmed možnosti, pri drugih pa se pisci enakovredno odločajo med obema (o posameznih primerih se lahko prepričamo v korpusu). Načeloma se pogosteje pregibajo kratice, redkeje pa simboli in formule (visoki Cvisokega C, H2O, kg).

Če se odločimo za pregibanje kratic z izraženo končnico, pri kraticah moškega spola uporabimo stični vezaj:

- VIS (Visokošolski informacijski sistem): navodila za vaje bodo objavljena v VIS-u,

- DZ (Državni zbor): seja DZ-ja .

Del kratice pred vezajem praviloma ohranja zapis z velikimi črkami, v nekaterih primerih (običajno pri pogosteje rabljenih kraticah) pa lahko preide tudi v zapis z malimi črkami (npr. cena brez ddv-ja). Zapisovanje končnice z velikimi črkami ni običajno (npr. kupil bo *BMW-JA), kar velja tudi za nestandardni zapis brez vezaja (npr. avtomehaniki se vozijo z *BMWji).

Odločitev o tem, ali se kratica podaljšuje z j ali ne, je odvisna od izgovora kratice in ne izgovora polnega imena:

- Sporazuma v Državnem zboru niso potrdili.

Vendar:

- Sporazuma v DZ-ju niso potrdili (ne *DZ-u), ker se kratica izgovarja kot [dəzə]. Kratice v slovenskem jeziku izgovarjamo kot običajne besede (npr. Tam) ali pa jih izgovarjamo črkovalno (npr. ZRC [zərəcə], pri čemer jih le izjemoma izgovarjamo s tujimi imeni črk (npr. BBC – [bibisí]). Formule bodisi razvezujemo ali preberemo črkovalno, medtem ko simbole načeloma prevajamo ( H2Ovoda, [hadvaó]; 1000 km1000 kilometrov).

Če se kratica lahko izgovarja na dva načina, se lahko na dva načina tudi pregiba:

- SMS [esemes]: o žrebu vas bomo obvestili s povratnim SMS-om [esemesom],

- SMS [səməsə]: Peter me je presenetil s SMS-jem [səməsəjem].

Pri nekaterih kraticah prevladuje ena izmed možnosti, pri drugih pa se pisci enakovredno odločajo med obema (o posameznih primerih se lahko prepričamo v korpusu.

Tako kot kratice moškega spola se pogosto sklanjajo tudi kratice poimenovanj ženskega spola (ženske kratične končnice v slovenščini ni – bodisi jih pregibamo kot moške kratice ali pa jih ne pregibamo):

- NUK (Narodna in univerzitetna knjižnica): zaposleni v NUK-u (ne *NUK-i),

- MMS (Melodije morja in sonca): prva zmaga na MMS-u (ne *MMS-ah).

Pri pregibanju kratice uporabljamo vezaj le, če se kratica končuje na soglasnik, vendarle pa se v rabi pojavljajo tudi nekateri zapisi z vezajem, denimo PU-ja).

ZA NAVDUŠENCE
Slovenski pravopis – pravila (2001):
Stran 17 - Raba velikih in malih črk – same velike črke
Stran 94 - Ženske sklanjatve – kratice
Stran 109 - Besedotvorje – sklapljanje
Preverite tudi, kaj o vašem iskalnem pogoju pravijo digitalizirani slovenski pravopisi in starejše slovnice, ki so izšli v obdobju od 1899 do 2001.
©2012 Amebis, d.o.o., Kamnik