Sklanjanje moških samostalnikov, ki se končajo na črko -a
KRATKO IN JEDRNATO
Na grafu si lahko ogledate podatke o rabi oblik lastnega imena Matija v korpusu Gigafida. Pogostost je prikazana za niz oblik po variantah, npr. Matija, Matija, Matiju itd. in Matija, Matije, Matiji itd. Obe varianti sta skladni s trenutnim pravopisnim standardom.

NA DOLGO IN ŠIROKO

Samostalniki moškega spola, ki se v imenovalniku končajo na ‑a (nekateri tudi na ‑e, denimo kamikaze), v rodilniku pa na -e, spadajo v 2. moško sklanjatev (npr. vojvodavojvode, slugasluge, MihaMihe itd.). Vse te samostalnike lahko sklanjamo tudi po 1. moški sklanjatvi (prim. rodilnikvojvoda, sluga, Miha, Aljoša). V nestandardni rabi se pojavljajo tudi oblike, podaljšane s -t- (npr. *Mihata). Če želimo preveriti, katere oblike so pri posameznih primerih pravilne in katere pogostejše, lahko to preverimo v leksikonu besednih oblik.

Standardni sklanjatveni vzorec za moško osebno ime Luka je sledeč:

- kdo ali kaj? – Luka

- koga ali česa? – Luke/Luka

- komu ali čemu? – Luki/Luku

- koga ali kaj? – Luko/Luka

- pri kom ali pri čem? – pri Luki/Luku

- s kom ali s čim? – z Luko/Lukom

Končnice pri drugi moški sklanjatvi so identične končnicam 1. ženske sklanjatve. To pomeni, da lahko tovrstna imena sklanjamo tako po "moški" kot "ženski" obliki, seveda pa oblika ni povezana z biološkim spolom nanašalnice, kar se kaže tudi v rabi – dajalniška oblika Mihi je denimo pogostejša kot oblika Mihu. Izjema pri tvorjenju pa je tvorba svojilnega pridevnika, ki ga tvorimo izključno po moški obliki (torej vojvodov, slugov, Mihov, ne *vojvodin, *slugin, *Mihin). Posebno pozornost je treba posvetiti prekrivnim imenom za moški in ženski spol, denimo Jaša (ž. sp.) – Jašin proti Jaša (m. sp.) – Jašev.

ZA NAVDUŠENCE
Slovenski pravopis – pravila (2001):
Stran 89 - Posebnosti 1. moške (o-jevske) sklanjatve
Preverite tudi, kaj o vašem iskalnem pogoju pravijo digitalizirani slovenski pravopisi in starejše slovnice, ki so izšli v obdobju od 1899 do 2001.
©2012 Amebis, d.o.o., Kamnik