Sklanjanje moških samostalnikov z neobstojnim samoglasnikom: tuja lastna imena
KRATKO IN JEDRNATO
Na grafu si lahko ogledate podatke o rabi oblik lastnega imena Schengen v korpusu Gigafida. Pogostost je prikazana za niz oblik po variantah, npr. Schengen, Schengna, Schengnu itd. in Schengen, Schengena, Schengenu itd. Skladnost obeh variant s pravopisnim standardom je odvisna od interpretacije. Za podrobnejše pojasnilo si oglejte odgovor "na dolgo in široko".

NA DOLGO IN ŠIROKO

Pri sklanjanju tujih lastnih imen, ki se končujejo na sklop samoglasnik + soglasnik (Walter, Clinton, Derendingen), je izpad samoglasnika odvisen od izgovorljivosti in črke, ki samoglasnik zaznamuje.

1. Če lahko tuje lastno ime ob izpustu polglasnika izgovorimo brez težav, tega po pravopisnem standardu izpuščamo, tudi če dobimo v pisavi nekoliko nenavadno obliko zaradi sklopa soglasnikov: (Russell – Russlla, Powell – Powlla). Za tovrstne primere je značilno, da raba pri zapisu omahuje, zlasti pri zapisu pogosteje rabljenih imen anglosaškega izvora. Podatke o tem, katera oblika je pri posameznem primeru pogostejša, dobimo v korpusu. V primerih, ko tujega lastnega imena ob izpustu ne moremo izgovarjati brez težav, pa polglasnik zamenjamo z navadnim glasom e ali o – v tem primeru sta oba obstojna (Stevenson – Stevensona, Derendingen – Derendingena), saj sta obliki *Stevensna in *Derendingna težje izgovorljivi.

2. Polglasnik načeloma ne izpade (oziroma ga obravnavamo kot navaden glas o) pri tujih lastnih imenih, ki se končujejo na sklop o + soglasnik (Eton – Etona, Nixon – Nixona). Prav tako ne opuščamo črke e ali o, pri nordijskih imenih na -sen ali -son ne opuščamo, vendarle pa je mogoče v določenih primerih izpustiti črko e, kadar je oblika lahko izgovorljiva (Larsson – Larssona; Ibsen – Ibsna ali Ibsena). Oblike z opuščenim samoglasnikom pri nordijskih imenih so po pravopisnem standardu nepriporočljive, vendarle pa se pojavljajo v rabi. Pri tujih imenih slovanskega izvora lahko izpadejo tudi črke a, i in o, kadar izpad ne vpliva na blagoglasnost izgovarjave (Zadar – Zadra, Dudok – Dudka).

©2012 Amebis, d.o.o., Kamnik