Tvorba ženskih oblik iz moških občnih imen
KRATKO IN JEDRNATO
Na grafu si lahko ogledate podatke o rabi variantnih ženskih poimenovanj pilotinja in pilotka v korpusu Gigafida, ki se uporabljata kot par moškemu samostalniku pilot. Obe obliki sta skladni s trenutnim pravopisnim standardom.

NA DOLGO IN ŠIROKO

V slovenskem jeziku je ženske oblike načeloma mogoče tvoriti iz katere koli moške oblike, vendar se za imena poklicev, kjer ženska oblika ni uveljavljena, pogosteje uporabljajo moške oblike. Pri imenih poklicev na -a, kjer gre za samostalnike moškega spola (sluga, vojvoda, vodja, pismonoša), pa se vse pogosteje dogaja, da tudi ženske osebe poimenujemo s prvotno moškim nazivom, npr. računovodja (namesto standardne oblike računovodkinja).

Raba moške oblike je standardna za oba spola, če samostojne ženske oblike ni, npr. pri obliki vodja (obliki *vodkinja in *vodjinja se v rabi skorajda ne pojavljata):

- asist. Urška Lunder, dr. med., organizatorka in vodja učnih delavnic

- Razstavo je pripravila vodja tekstilnega oddelka Estera Cerar, višja kustosinja Tehniškega muzeja Slovenije.

Pogosto, vendar v nasprotju s trenutnim pravopisnim standardom, pa tudi pri tistih ženskih poimenovanjih poklicev, kjer je ženska oblika že uveljavljena, slednjo nadomeščamo z moško na -a, npr.:

- Marjeta Naglič, zborovodja (namesto zborovodkinja)

V slovenskem knjižnem jeziku sta najpogostejša dva besedotvorna načina, s katerima tvorimo ženski par k moškemu poimenovanju. Pri prvem se priponsko obrazilo doda moškemu poimenovanju (feminativi), pri drugem pa se priponsko obrazilo zamenja. Feminativom najpogosteje dodajamo naslednja priponska obrazila:

-a: suž(e)nj-a

-ica: lektor-ica, predavatelj-ica, učitelj-ica

-(in)ja: sociolog-inja, vojak-inja, advokat-inja, župan-ja

-(ov)ka: stražar-ka, ekonomist-ka, kapitan-ka, miner-ka, pek-ovka

-na: kraljič-na

-ulja: vrag-ulja

-ejka: ataše-jka

-istka: anatom-istka

V drugo skupino spadajo tista poimenovanja, ki imajo za ženski in moški spol vzporedno podstavo, menja pa se priponsko obrazilo. Najpogostejši pari obrazil so:

-nik/nica: odvet-nik/nica, sprevod-nik/nica, predsed-nik/nica

-ik/ica: odvetn-ik/ica, veleposlan-ik/ica

-ec/ka: letal-ec/ka, obveščeval-ec/ka, padal-ec/ka, igral-ec/ka

-ik/čarka: analiti-k/čarka, politi-k/čarka

-dja/dkinja: računovod-ja/kinja

Z vidika besedotvorja za ženska poimenovanja v slovenskem jeziku ni ovir. Besedotvorni postopki omogočajo tvorbo ženskega para h kateremu koli moškemu poimenovanju. Standardna klasifikacija poklicev za vse obstoječe poklice podaja tako moško kot žensko obliko, ki lahko tudi ne izhaja iz dejanske potrebe po tovrstnih poimenovanjih, temveč bolj iz zmožnosti slovenskega jezika, da te oblike izrazi, na eni ter jezikovnopolitičnega nazora in delovanja na drugi strani (gl. primere tradicionalno »moških« poklicev, za katere obstajajo tudi ženske oblike (kamnosekinja, vulkanizerka, zidarka itd.), četudi je njihova pojavnost v korpusu minimalna oziroma nična. Tudi pri poimenovanju novih poklicev, funkcij in nazivov ženska oblika z jezikovnega vidika ni vprašljiva, saj je tvorba ženskih oblik z morfemom preprosta, se pa pogosto dogaja, da ženske oblike v rabi ostajajo prezrte, možno pa je tudi, da ima ženska oblika negativno konotacijo (kar je na primer vidno pri parih tajniktajnica, čarovnikčarovnica).

Nekatere ženske oblike pa so se v rabi uveljavile, vendar nasprotujejo jezikovnemu standardu. Ta denimo moškima oblikama dekan, prodekan predpisuje ženski obliki dekanka, prodekanka (a vendarle predpisuje denimo obliko županja), vendar se v rabi pogosteje uporabljajo oblike dekanica, dekanja in prodekanja.

ZA NAVDUŠENCE
Slovenski pravopis – pravila (2001):
Stran 118 - Priponska obrazila za ženski par moškemu
Preverite tudi, kaj o vašem iskalnem pogoju pravijo digitalizirani slovenski pravopisi in starejše slovnice, ki so izšli v obdobju od 1899 do 2001.
©2012 Amebis, d.o.o., Kamnik