Izbira ustreznega predloga: na - v
KRATKO IN JEDRNATO
Na grafu si lahko ogledate podatke o rabi zvez na Ptuju in v Ptuju v korpusu Gigafida. Raba obeh je odvisna od pomena, ki ga želimo izraziti v sobesedilu. Pogostejša raba je navadno bolj ustaljena.

NA DOLGO IN ŠIROKO

Pri izbiri pravilnega predloga upoštevamo predložne pare: izv, z ter z/s na. Nekdo je na dopustu, zato pride z dopusta, če je kdo v hiši, pride iz nje. Mogoče pa je pasti s postelje in iz postelje, odvisno od tega, ali je bil nekdo v postelji ali na postelji. Pri rabi predloga s krajevnim imenom se ravnamo po rabi tamkajšnjih prebivalcev, ki pa je lahko tudi težje določljiva – pri tem nam lahko pomagajo zbirke slovenskih krajevnih imen, denimo Krajevni leksikon Slovenije ali Leksikon slovenskih krajevnih imen, ali podatki o jezikovni rabi v korpusu. Pri pregledovanju korpusa moramo biti pozorni na to, da lahko eno krajevno ime zaznamuje več krajev v Sloveniji, ki zahtevajo različne predloge, denimo Preserjev Preserju, na Preserjah ali v Preserjah. Raba predloga pri krajevnih imenih je do določene mere tudi predvidljiva.

1. Zveza predloga iz v kombinaciji z rodilnikom izraža:

- kraj (oditi iz hiše, nekdo iz množice),

- čas (spomini iz nekdanjih dni),

- kakovost (okvir iz aluminija),

- vzrok (prijazen iz usmiljenja).

2. Predložna zveza z/s izraža:

- v kombinaciji z rodilnikom: kraj (pasti z drevesa, viden s ceste);

- v kombinaciji z orodnikom : čas ( oditi z jutrom), kakovost (hoditi z bosimi nogami) in skupnost (jesti s prijatelji).

Poseben problem pri določanju pravilnega predloga predstavljajo krajevna imena. Pri tem si lahko pomagamo z naslednjimi napotki: predlog v je pogostejši, predlog na pa je omejen na nekatere pomenske skupine samostalnikov, denimo vzpetine (npr. Ravne na Koroškemz Raven na Koroškem) ali vodo (npr. na Krki, na Otočcu, na Bledus Krke, z Otočca, z Bleda). Predlog na uporabljamo tudi pri krajevnih imenih. ki se končujejo na -ska/-sko/-čko (Koroškana Koroškem, Kozjanskona Kozjanskem, Goričkona Goričkem), vendar to ne velja za tuja slovanska krajevna imena, na primer Brčkov Brčkem, ne *na Brčkem). Raba kaže, da imajo pisci z drugimi krajevnimi imeni, pri katerih raba lokalnih prebivalcev narekuje predlog na, več težav.

Pri nekaterih zemljepisnih imenih na -ska ali -ška (npr. Dolenjska, Norveška) se med oblike srednjega spola mešajo oblike 1. ženske sklanjatve (Norveškaiz Norveške); srednji spol prevladuje zlasti v mestniku in tožilniku (na Dolenjskem, na Norveškem, na Dolenjsko, na Norveško, isto velja tudi za Hrvaško). Nemešane oblike se pojavljajo npr. pri krajevnih imenih Kozjansko, Koprsko, Tržaško – pri imenih torej, ki poimenujejo manjše, območne enote, ne držav.

Pri določanju predlogov pri zapisu krajevnih imen je treba upoštevati tudi dinamičnost jezika, saj pri nekaterih krajevnih imenih v rabi prihaja do sprememb (tovrsten primer je Ptuj, kjer se ob sicer pogostejši različici na Ptuju v zadnjem času pogosto pojavlja tudi oblika v Ptuju. Pri nekaterih primerih, kakršen je Trbiž pa se v jezikovnem standardu pojavljajo zapisi, ki nasprotujejo lokalni rabi. Standard tako predpisuje obliko v Trbižu, v lokalni rabi pa prevladuje oblika na Trbižu.

Določeni glagoli pri svoji vezavi v tožilniku zahtevajo predlog na (biti ponosen na Slovenijo, napad na Irak ipd.). Pri tovrstnih konstrukcijah krajevno ime nima vpliva na izbiro predloga – v rabi se uporablja le predlog na. Po drugi strani pa glagolov, ki bi zahtevali izključno predlog v, ne poznamo – tudi denimo t. i. v-glagoli (vskočiti, vpasti ipd.) se v rabi izbirajo glede na predmet, ne glagol.

©2012 Amebis, d.o.o., Kamnik